Osnovna šola Prežihovega Voranca Bistrica

OŠ Prežihovega Voranca Bistrica>> Program dela>> Vzgojni načrt>> Besedilo

Vzgojni načrt

Pripravil: projektni tim.

Odgovorna šola preudarno, vedoželjno in ustvarjalno v bodočnost.

Na podlagi 60. e člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS 102/2007, z dne 9. 11. 2007) je 23. 3. 2009, Svet šole OŠ Prežihovega Voranca Bistrica sprejel Vzgojni načrt šole.
Vzgojni načrt šole, je bil spremenjen in dopolnjen na srečanju Sveta zavoda, dne 27. 9. 2012, skladno s spremembo šolske zakonodaje.

Vzgojni načrt šole

Vzgojni načrt je dokument, ki opredeljuje temeljne vrednote in vzgojna načela, za katere se zavzema naša šola, načine vzgojnega delovanja in ukrepanja na šoli ter načine sodelovanja šole s starši. Naš vzgojni načrt temelji na doseganju in uresničevanju ciljev in vrednot iz 2. člena Zakona o osnovni šoli, ob upoštevanju interesov in potreb učencev ter potreb širšega okolja.

Vzgojno delovanje naše šole temelji na vrednotah medsebojnega SPOŠTOVANJA, razvijanja DELOVNIH NAVAD in občutka ODGOVORNOSTI.
Spoštovanje
Medsebojno spoštovanje je temelj dobrih medosebnih odnosov med vsemi udeleženci, ki se vključujejo v pedagoški proces. S poudarjanjem vrednote SPOŠTOVANJA želimo razvijati veščine kulturnega vedenja, uspešnih načinov komunikacije (poslušanje, pogovor kot način reševanja konfliktov) in učenja sobivanja drug z drugim (strpnost,  sprejemanje drugačnosti).
Delavnost
Razvijanje učnih in delovnih navad  pri učencih je tesno povezano z vrednoto uporabnega znanja in funkcionalno pismenostjo. Učence bomo z aktivnimi oblikami poučevanja pri pouku in pri drugih oblikah šolskega dela navduševali za branje, učili jih bomo strategij učenja, poudarjali pomen domačega dela in šolskih obveznosti ter povezovali naučeno znanje z življenjem. Delovne navade bomo krepili tudi s prepoznavanjem in razvijanjem močnih področij naših učencev (kvaliteten pouk, usmerjen prosti čas, kvalitetne prireditve).
Odgovornost
Z razvijanjem sprejemanja odgovornosti za lastna dejanja se učimo dejavnega življenja v družbi, saj razumemo posledice dejanj in vpliv le teh na svoje življenje in življenje drugih. Učenci, starši in strokovni delavci bodo vrednoto odgovornosti uresničevali skozi šolski vsakdan s sprejemanjem in upoštevanjem skupno zastavljenih šolskih pravil in sprejetih dogovorov, z reševanjem težav, skrbi in vprašanj s skupnim pogovorom, svetovanjem ter s sprejemanjem odgovornosti za svoja dejanja (poravnava škode, restitucija). Šola prevzema odgovornost za varnost učencev v času pouka in drugih šolskih obveznosti. Učitelji prevzemajo odgovornost za svoje strokovno delo in ustrezen profesionalni odnos do staršev in učencev (doslednost, spoštovanje, upoštevanje potreb učencev). Starši so odgovorni za svojega otroka, kar se kaže v skrbi za ustrezen psihosocialni razvoj otroka in s sodelovanjem s šolo.
Zavzemanje za uresničitev temeljnih vrednot šole je zapisano v viziji šole:
S kakovostnim delom in medsebojnim spoštovanjem, želimo mladim privzgojiti odgovornost do sočloveka, dela in življenja.
Pri doseganju vzgojnih ciljev šole bomo izhajali iz naslednjih načel:

• načelo oblikovanja ustreznega učnega in socialnega okolja za učence,
• načelo spoštovanja učencev in vzajemnega spoštovanja vseh udeleženih v pedagoškem procesu,
• načelo sprejemanja odgovornosti za svoje vedenje in ravnanje,
• načelo preventivnega in proaktivnega delovanja šole,
• načelo osebnega zgleda,
• načelo zavzetosti za vsakega posameznika,
• načelo pogovora kot najustreznejšega načina reševanja težav,
• načelo vzajemnega sodelovanja s starši in usklajenega pristopa šole in staršev.

 

Za uresničitev vzgojnih ciljev šole je nujno vzajemno sodelovanje šole s starši tako pri doseganju učno vzgojnih ciljev kot pri reševanju razvojnih in osebnih težav otrok. Redno in kvalitetno sodelovanje šole s starši je predpogoj za učinkovito vzgojno delovanje šole.
Šola in starši sodelujejo na naslednje načine:
a) organizirane, formalne in neformalne oblike sodelovanja:

• obiskujejo pogovorne ure pri razredniku in pri ostalih učiteljih,
• se udeležujejo razrednih in skupnih roditeljskih sestankov,
• se udeležujejo individualnih pogovorov za otroka,
• obiskujejo razredne in šolske prireditve,
• obiskujejo in aktivno sodelujejo na dnevih dejavnosti (delavnice, prireditve, srečanja), ki vključujejo starše, tako na ravni oddelčnih skupnosti kot na ravni šole,
• sodelujejo pri pripravi ali izvedbi dni dejavnosti in pri izvedbi akcij za izvajanje preventivnih dejavnosti.

b) sodelovanje staršev v smislu poenotenja šolskega in vzgojnega področja za otroka doma in v šoli:

• spremljajo otrokovo šolsko delo, ki ga otrok opravlja doma,
• sodelujejo pri reševanju problemov, ki jih ima njihov otrok (učne težave, pogovori, svetovanje in usmerjanje, restitucija, vzgojni ukrepi in opomini, individualizirani vzgojni program, povrnitve šole itd.),
• upoštevajo napotke in nasvete, ki jim jih posredujejo strokovni delavci,
• svojemu otroku jasno pokažejo, da se strinjajo s pravili šole in mnenjem učiteljev.

c) uveljavljanje pravic, interesov, pobud staršev:

• lahko izrazijo svoje interese, predloge, pobude preko Sveta staršev in Sveta šole in s tem vzajemno sodelujejo pri oblikovanju dela in življenja šole.

d) prostovoljno sodelovanje staršev s šolo:

• prispevajo material za izvedbo različnih aktivnosti šole,
• pomagajo s prostovoljnim delom (dežurstvo staršev na dejavnostih…).

Šola bo:

• po potrebi usmerjala starše v zunanje institucije,
• poskrbela za pravočasen in kvaliteten prenos informacij do staršev (obveščanje staršev bo potekalo ustno, pisno, telefonsko ali po e-mailu),
• povabila starše na pogovor v primerih, ko je potreben poglobljen razgovor o otrokovem vedenju in funkcioniranju v šoli.

 

Proaktivne in preventivne vzgojne dejavnosti naše šole izhajajo iz vrednot, vzgojnih načel, vizije naše šole in ciljev osnovne šole ter potreb naših učencev, staršev in okolja. Z načrtovanjem in izvajanjem teh dejavnosti želimo oblikovati takšno šolsko okoljem v katerem bi učenci uspešno zadovoljevali temeljne telesne, duševne, socialne in duhovne potrebe, kjer bi razvijali pozitivno samopodobo, samostojnost in čut za odgovornost.
Na šoli bo proaktivno in preventivno vzgojno delovanje zajemalo naslednja področja:
razvijanje ugodne socialne klime, občutka varnosti:

• skrinja anonimnih pisem,
• načrtne razredne ure za krepitev zaupanja in samopodobe,
• pogovori z učenci o počutju v razredu in o medsebojnih odnosih, željah in predlogih za boljše počutje,
• pozitiven, spodbujajoč odnos do učencev,
• oblikovanje oddelčnih in šolskih dogovorov o temeljnih vrednotah skupnega življenja in načinih ravnanja – pravila šole in oddelka,
• svetovanje/pomoč starejših učencev mlajšim (pisno, ustno),
• organizacija neformalnih druženj med učenci, med učenci in učitelji in med učenci-učitelji-starši.

sistematično razvijanje socialnih veščin učencev:

• navajanje učencev na samostojnost in odgovornost,
• delo v skupinah, kjer se učenci zavedajo svojega položaja in enakosti,
• medvrstniška  učna pomoč  učencev  učencem v razredu in mlajšim učencem,
• pomoč starejšim ljudem na domu – tedenski obisk: čiščenje, druženje, nakup v trgovini, prostovoljno delo,
• usmerjanje, kako koristno preživljati prosti čas,
• vrstniško svetovanje in posredovanje,
• medrazredna tekmovanja (urejenost učilnice, kulturno obnašanje pri jedi itd.).

usposabljanje za uspešno reševanje problemov:

• z igro vlog – učenje reševanja konfliktov, kjer sta oba zmagovalca,
• učenjem reševanja konfliktov z zgledom,
• obravnavanje različnih življenjskih problemov vrstnikov in odraslih in usposabljanje za uspešno reševanje takih problemov,
• oblikovanje vrednot,
• skupno oblikovanje pravil,
• igre s pravili,
• branje zgodb in prepoznavanje vrednot v le-teh,
• delavnice z učenci (komunikacija, hierarhija moči v konfliktih itd.).

Izvajanje dejavnosti, ki povezujejo učence, delavce šole, starše in lokalno skupnost: načrtno, sistematično in redno vključevanje staršev v življenje in delo šole:

• aktivno sodelovanje staršev na skupnih kulturnih in športnih dejavnostih (tudi neformalne oblike druženja),
• izvedba plesov z učenci, učitelji in starši,
• priprava predstav v okviru razreda za starše,
• delavnice za starše,
• šola za starše,
• dežurstvo staršev na plesu za učence; ostalo:

• spomladansko čiščenje okolja v sodelovanju s starši in lokalno skupnostjo,
• sodelovanje in upoštevanje mnenja učencev pri srečanjih organov šole.

Aktivno vključevanje učencev v načrtovanje izvajanje in vrednotenje učenja in dela:

• posvetovanje o načrtovanju učne snovi z učenci do mere, ki jo dopušča načrt,
• upoštevanje mnenja učencev pri ocenjevanju znanja,
• učenje učenja in učenje samoevalvacije načina učenja,
• skupno načrtovanje razrednih ur.

Spoznavanje okoliščin, v katerih se pojavljajo za šolo značilni problemi ter s spoznavanjem stališč in predlogov vseh:

• skupno oblikovanje pravil,
• sodelovanje  in upoštevanje (mnenja) vseh udeleženih pri srečanjih organov šole,
• aktivno delovanje šolske skupnosti učencev, upoštevanje njihovih predlogov.

Poudarjanje in nagrajevanje zglednega vedenja:

• nagrade in pohvale za najbolj pridne in zgledne učence,
• pravica učencev, da predlagajo priznanje za zgledno vedenje učencev,
• dogovor z učenci o opazovanju vedenja: pogovor katero vedenje je treba pohvaliti, katero vedenje popraviti,
• spremljanje individualnega napredka vsakega učenca,
• tekmovanje med razredi glede urejenosti razredov, garderobe itd.

Odzivnost in pravočasnost pri reševanju problemov, njihovo načrtno reševanje:

• sprotno reševanje konfliktov, ki nastanejo pri uri pri dotičnem učitelju,
• vodenje vzgojne mape (beleženje ravnanj, samoevalvacija učiteljevega ravnanja),
• uvajanje restitucije pri kršitvi pravil,
• posvetovanje, sodelovanje s svetovalno službo ob zaznavi otrokovih težav,
• sodelovanje z zunanjimi institucijami v primeru težav otroka,
• učenje otrok, da so problemi normalen pojav v življenju (pogovori, delavnice).

Navajanje na procese samovrednotenja, samokontrole in sprejemanja odgovornosti:

• navajanje učencev na skupinsko delo,
• učenje enakovrednega partnerstva med učenci,
• prisostvovanje učencev na pogovornih urah in roditeljskih sestankih (aktivna udeležba),
• uvedba portfolija pri določenih predmetih in razrednih urah,
• pogovori o ustreznem izbiranju vedenja v določenih situacijah in o posledicah izbranega vedenja.

Povečanje nadzora na določenih krajih v določenih časih:

• dosledno dežuranje učiteljev,
• dosledno upoštevanje normativov in standardov pri vseh dejavnostih,
• povečan nadzor učiteljev v času prostega časa učencev (odmori, OPB),
• pomoč in sodelovanje dežurnih učencev v jedilnici,
• povečan nadzor nad učenci s posebnimi potrebami (čustvene in vedenjske motnje) pri dnevih dejavnosti,
• zaklepanje učilnic po pouku,
• dežurstvo učencev pri vhodu šole,
• povečan nadzor javnega delavca ob prihodu otrok v šolo (parkirišče in garderoba),
• skrb za varen odhod učencev iz šole domov.

 

Svetovanje je usmerjena strokovna dejavnost šole, ki jo lahko izvajajo učitelji, vodstvo šole in svetovalna služba, ki ima pri tem zelo pomembno vlogo. S svetovanjem učencem bo šola delovala proaktivno in preventivno, saj je svetovanje v pomoč učencem pri reševanju njihovih vprašanj, dilem, stisk in težav v zvezi z njihovim razvojem, šolskim delom, odnosih z vrstniki in odraslimi, pri razvijanju samopodobe in prevzemanju odgovornosti za lastno ravnanje. 
Svetovanje učencem se bo lahko izvajalo:

• pri urah rednega pouka (v okviru pouka ali na razrednih urah),
• po pouku (pogovorne ure učiteljev, šolska svetovalna služba),
• ob sprotnem reševanju problemov in konfliktov,
• ob drugih priložnostih.

Svetovanje je pogovor med strokovnim delavcem in učencem oz. učenci, v primerih:

• ko se pojavijo šibkosti ali težave v otrokovem funkcioniranju v šoli ali pri odnosih z vrstniki,
• ko se pojavi enkratna ali občasna kršitev pravil šolskega reda,
• ko učenec sam izrazi željo po pogovoru.

Osebni svetovalni pogovor učitelja, šolske pedagoginje ali drugih je pomembno vzgojno sredstvo, saj svetovalec učencu pomaga pri presojanju lastnega vedenja (motive ravnanj, potrebe) in povezanost določenih ravnanj s posledicami. Skupaj z učencem najdeta drugačna, sprejemljiva vedenja, ki jih bo lahko učenec uporabil v nadaljnjih podobnih situacijah. Pozitivno je, če svetovalnemu pogovoru sledi dogovor med učencem, svetovalcem in morda celo starši, kjer se opredeli cilje, odgovornost sodelujočih in morebitne izjeme.
V primerih, ko strokovni delavec presodi, da učenec potrebuje dalj časa trajajoče spremljanje, usmerjanje in svetovanje v okviru šole, predlaga staršem sodelovanje s šolsko pedagoginjo in v soglasju s starši se odločijo za cilje in urnik svetovanja.
V kolikor se pri učencu pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih samo obravnava v šoli ne more zmanjšati ali odpraviti, se bo staršem predlagalo obravnavo v zunanjih ustanovah, ki nudijo psihološko in socialno pomoč otrokom in družini.
Šola bo organizirala svetovanje učencu tudi na naslednje načine:

• organizira pomoč učitelja ali sošolcev pri učenju,
• načrtno vzpostavljanje socialnih povezav med učenci,
• vključevanje učenca v določene šolske in izvenšolske dejavnosti,
• uvajanje učenca za prevzem določenih funkcij ali pomembnih odgovornosti,
• nudi učencu različne oblike zunanje pomoči,
• in druge oblike organiziranja preventivnih dejavnosti.

 

Ob nastalem konfliktu med učenci oz. med udeleženci pedagoškega procesa, bo šola ob svetovanju izvajala še vzgojni postopek restitucije in mediacije.
Restitucija
Z restitucijo želimo učencem dati možnost za učenje novih vzorcev vedenja in poprave napak  ter hkrati razvijati spretnosti učencev pri izgradnji dobrih medsebojnih odnosov.
Restitucija se izvaja predvsem takrat, ko gre za škodo, ki jo učenci povzročijo na materialnem etiičnem, socialnem in psihološkem področju.
Povzročitelj škode sam naredi načrt, kako bo storjeno popravil. V primeru, da učenec zavrne  možnosti, ki jih ponuja restitucija ali se dogovorov ob restituciji ne drži, lahko sledi vzgojni ukrep.
Mediacija
Z mediacijo se sprte osebe ob pomoči tretje osebe med seboj pogovorijo in ugotovijo, kje so točke spora, izrazijo svoja stališča in poskušajo sami najti rešitev s katero bodo vsi zadovoljni.

 

Vzgojne ukrepe bo šola uporabila v primerih, ko učenec krši šolska pravila in so bile prehodno izvedene druge vzgojne dejavnosti (svetovanje, usmerjanje, mediacija, restitucija):

• učenec ne spremeni svojega ravnanja ali vedenja in nadaljuje s kršitvijo istega ali ostalih pravil,
• učenec noče sodelovati pri reševanju problemov, se ne drži dogovorov itd.,
• ko učenec ni pripravljen upoštevati potreb in pravic drugih.

Šola bo uporabila vzgojno ukrepanje tudi ko bo trenutna situacija narekovala naglo ukrepanje (nevarnost, posredovanje v pretepu, zaščita imovine…).
Vzgojni ukrep se izreče z namenom nudenja podpore in vodenja učenca, iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja. O uporabi vzgojnega ukrepa šola obvesti starše učenca oz. pri tem sodelujejo učenec, starši in strokovni delavci šole, ki skupaj oblikujejo predloge za rešitev. Učencu in staršem se pojasnijo razlogi za izrek ukrepa, obliko in trajanje ukrepa ter načine, s katerimi bomo preverili ali je ukrep učinkoval.
V kolikor starši odklonijo sodelovanje, se vzgojni ukrep izvede na podlagi strokovne odločitve strokovnega delavca, ki lahko ukrep izreče individualno ali po predhodnem mnenju učiteljskega zbora. Če starši odklonijo sodelovanje, odklonitev na zadrži uporabe vzgojnega ukrepa.
O vzgojnih ukrepih se vodijo ustrezni zapisi, ki jih oblikuje razrednik oz. svetovalna služba, ali oseba, ki vodi obravnavo.
Postopek izrekanja vzgojnih ukrepov in oblike vzgojnih ukrepov, ki jih bomo izvajali na šoli, so zapisani v Pravilih šolskega reda šole.

Individualizirani vzgojni načrt učenca
Šola lahko za učence, ki potrebujejo posebno pozornost in strokovno pomoč, oblikuje individualizirani vzgojni načrt učenca. Učenec, starši in strokovni delavci šole sodelujejo pri oblikovanju individualiziranega načrta učenca. Ta naj učencu pomaga doseči pozitivne spremembe v načinih zadovoljevanja lastnih potreb, upoštevanja potreb in pravic drugih, sprememb na področju učenja in vedenja. Pri tem je potrebno upoštevati posebnosti učenca.
Kadar starši učenca niso pripravljeni sodelovati, oblikuje šola individualizirani vzgojni načrt brez njih.

 

Vzgojni opomin se izreče učencu v primeru, ko je šola izčrpala že vsa pedagoška sredstva zapisana v tem dokumentu. Od vzgojnega ukrepa se opomin razlikuje v tem, da ima lahko trajne posledice za učenca, kot je prešolanje na drugo šolo.

Postopki izrekanja vzgojnih opominov so določeni skladno s 60.f členom Zakona o OŠ (81/2006 in spremembe)
 
Prešolanje na drugo šolo se lahko izvede na podlagi 54. Člena Zakona o OŠ (81/2006 in spremembe)
 Učenec osnovne šole ne more biti izključen iz šole, dokler je šoloobvezen.

• Če je iz učnih ali vzgojnih razlogov potrebno, lahko osnovna šola v soglasju ali na zahtevo staršev vključi učenca v drugo osnovno šolo, če ta s tem soglaša.

 »Šola lahko iz vzgojnih razlogov prešola učenca na drugo šolo brez soglasja staršev:
– če so kršitve pravil šole takšne narave, da ogrožajo življenje ali zdravje učenca oziroma življenje ali zdravje drugih ali
– če učenec po treh vzgojnih opominih v istem šolskem letu in kljub izvajanju individualiziranega vzgojnega načrta onemogoča nemoteno izvajanje pouka ali drugih dejavnosti, ki jih organizira šola.
Če se učenca prešola brez soglasja staršev, si šola pred odločitvijo o prešolanju učenca na drugo šolo pridobi mnenje centra za socialno delo ter soglasje šole, v katero bo učenec prešolan, glede na okoliščine pa tudi mnenje drugih inštitucij.
Šola staršem vroči odločbo o prešolanju, v kateri navede tudi ime druge šole ter datum vključitve v to šolo.«.

Ob izreku vzgojnega opomina je potrebno izvajati z učencem usmerjene individualizirane proaktivne, svetovalne in druge vzgojne dejavnosti, po potrebi se vključi strokovnjake iz zunanjih institucij. V skrajnem primeru je posledica vzgojnih opominov prešolanje učenca na drugo šolo tudi brez soglasja staršev. Odločitev o prešolanju mora biti podprta s strokovnimi mnenji sodelujočih institucij.

Ravnateljica: mag. Terezija Zamuda

Predsednica Sveta zavoda: Melita Tompa Lebar

Srednja Bistrica, 27. 9. 2012